Kar se je pred leti začelo kot srečanje nekaterih navdušencev brezžičnih omrežij je letos pokazalo, da je skupnost še kako živa in da raste iz leta v leto. Orodja se pospešno razvijajo in znanje in razvoj raste z eksponentno rastjo kot je to v navadi v aktivnih odprto-kodnih skupnostih.
Avtor originalnega Freifunk firmwaraSven-Ola je predstavil najnovejšo različico firmwara – 1.7.0, ki se sedaj ponaša z OLSR 0.6.0 ter posodobljeno intro sliko, ter kup manjših dodatkov kot npr. Smart-Gateway opcija za “pameten” source-routing;
OpenWRT je predstavil različico 10.03 s kodnim imenom BackFire, ki poleg novega jedra prinaša podporo za nove mrežne čipe ter novo modularno zasnovo;
Projekt B.A.T.M.A.N. pa je predstavil advanced različico, katere cilj je omogočiti še boljšo komunikacijo na layer 2 nivoju, ter prodor njihovih modulov v “vanilla” kernel tree;
OLSR.org – razvoj OLSR2 implementacije oz. bolj PacketBB realizacije in čemu služi;
Freifunk projekt pa je letos dobil tudi 8 Google Summer of Code projektov. Trije študentje so svoje projekte predstavili tudi na dogodku:
Claudio Pisa je predstavil projekt – RadioMate, ki ima za cilj postaviti infrastrukturo in povezati s seboj tehnologije, ki bodo omogočale vsaki skupnosti imeti lastno radio postajo
Stefano Pilla je govoril o Freimap projektu, ki pomaga pri analizi in vizualizaciji omrežij. Letos ga bo nadgradil tako, da bo lahko informacije shranjeval tudi v bazo in s tem omogočil nove načine analize
Marco Bonola pa bo delal na projektu z optimističnim imenom: Generic IP/UDP encapsulation Kernel Module , ki rešuje določene obstoječe probleme, ki nastanejo kot posledica uporabe NAT-a.
Nedelja je potekala predvsem ob debatah, ki so odprle še marsikatero idejo o kateri bo zagotovo še govora na dopisnih seznamih, ki so povezani s projekti brezžičnih omrežij.
Jure Čuhalev se je na Wireless Community Weekend 2010 spraševal kaj povezuje vse brezžične skupnosti, potem ko imamo osnovno infrastrukturo/omrežje postavljeno in v sklopu tega vprašanja organiziral odprto “okroglo mizo” oz. odprti mikrofon. To so njegovi “izvlečki”:
Evropsko srečanje brezžičnih omrežnih skupnosti je v petek večer polno zaživelo, ko je glavni prostor c-basa napolnilo preko 40 hekerjev, ki so tekom večera razložili zgodovino svojih omrežij in trenutno stanje.
Freifunk/Leipzig – od leta 2003 oživeli že več kot 600 točk v mesh omrežju; poganjajo lastno blog platformo znotraj splash zaslonov, kot tudi aktivno razvijajo svojo različičo Freifunk firmware-a na ‘kamikaze’ verziji OpenWrtja;
Freifunk/Großdraxdorf – 8 točk v mali vasici, ki jim omrežje predstavlja glavno povezljivost v internet;
Freifunk/Weimar – do 450 točk in stalno eksperimentiranje z različnimi protokoli in konfiguracijami omrežja, navdih in njihovi začetki segajo pa prav tako kot v Ljubljani že v zgodnja leta 2001, kjer so se zgledovali po ASCII Amsterdam skupnosti;
Freifunk/Berlin – ki je že od začetka omrežje manjših posameznih omrežij in različnih mesh-pristopov z rednimi tedenskimi srečanji v c-baseu;
Rim/Pisa – taktika postavljanja točk na javnih mestih zaradi široke dostopnosti poceni ADSL interneta;
Ljubljana
Kiberpipa.net – delo na IPv6 povezljivosti ter povezavanje z ostalimi FF omrežji ter open hack prostori po Ljubljani in Evropi.
wlan-lj – z razvojem lastnega nadzornega sistema celotnega omrežja (nodewatcher) ter openwrt firmware image generatorja;
Catalan – več kot 10.000 točk, pokrivajo celotno pokrajino.
Večina omrežij se skozi čas širi. Največkrat izpostavljen problem je kaj ponuditi kot vsebino na svojih omrežjih in kako se osmislit svoj obstoj ob široko dostopnih ADSL, FTTH in 3G povezavah.
Drugi problem, ki ga je velik del omrežij izpostavil pa je bil povezan z layer 8 – človeškim faktorjem. Omrežje je v svoji naravi osnovni del infrastrukture, ki različnim skupinam predstavlja pot do različnih ciljev. Posledično imajo večja mesta kot je Berlin med seboj bolj ali manj ločena omrežja. Vseeno pa je večini omrežij skupnega, da želijo postaviti alternativo obstoječim ustaljenim načinom komunikacije in je tako zanimivo medsebojno izmenjevanje prometa.
Za vas si je vzel čas in na temo MOL-ovega “brezplačnega” brezžičnega omrežja v Ljubljani spisal svoje pomisleke Ragnar.
Vceraj, 12.4. se je v prostorih Občine Bezigrad odvijala okrogla miza na temo brezplačnega dostopa do wireless interneta v Ljubljani.
Sam sem šel tja bolj iz interesa nekoga, ki bi to uporabljal in me je posledično zanimalo tudi, kaj se pripravlja, kaj je že v igri in kam se le-to kotali. Ker sem približno iz teh poslovnih vod, sem delno že bil seznanjen, kaj si želi MOL narediti, vendar, kot najbrž vsi, nisem na tekočem, kakšni so pogoji igre za partnerje in kaj se planira ponuditi uporabnikom.
Vasja Butina, direktor mestne uprave MOL, je uvodoma predstavil, kako so si to zamislili. Smiselno z njihove strani je to, da bi radi sli v javno-zasebno partnerstvo (očitno gibalo razvoja MOL od prihoda g. Jankoviča), kar se mi zdi smiselno. Po nemalo pregovarjanja “panelistov” z obiskovalci (za kar se jim opravičujem), sem imel se vedno občutek, da nimamo vsi enakih pogledov na pojme, kot so infrastruktura, storitve ipd. Kot je g. Butina predstavil njihov nastajajoč razpis, se vedno nisem videl točno začrtanega oz. predstavljenega razloga zakaj bi kdorkoli sodeloval kot “zasebni” partner v tem delu.
Gospoda Manojlovic in Milutinovic sta predstavila trenutno stanje WLANa v Ljubljani in Novi Gorici, ki pa je po moji oceni preveč nekoherentno ali celo neuporabno. Ideja je, da vsak, ki ima doma wireless router dovoli so-uporabo tudi naključim mimoidočim. S tem vidim vsaj dve napaki. Prva je to, da je komunizem utopija in da niso vsi tako “dobrodušni”, da bi to tudi počeli, druga pa je dejstvo, da so routerji, katere kupujemo za doma v tem obsegu žal neuporabni. Brez težav si namreč predstavljam npr 10 uporabnikov nekje v bližini Prešernovega trga, ki bi ali zabasali celotno pasovno širino na razpolagi ali se bolj verjetno ubili router, ker ne bi bil sposoben tega podpreti.
Zaenkrat toliko, bom pa spremljal, kakšen bo razpis, ki naj bi prišel do poletja v javnost.
PS: morebitne slovnične in/ali strojepisne napake so javno dobro in jih lahko zadržite zase ali podarite naprej.
Kaj od tega bo pa “brezplačno” za prebivalce mesta Ljubljana in vse njene obiskovalce bo pa čas pokazal. Mogoče brezžična infrastruktura – mogoče “internet” :)
Z uvajanjem IPv6 protokola je tudi Tehnološki Park Ljubljana od novega leta dalje priključen na IPv6 hrbtenicoArnesa in s tem v IPv6 svet. Hekovnik oz. zavod Hekovnik, kot član Tehnološkega parka je prvi “razdevičil” IPv6 povezljivost Tehnološkega Parka v svet v okviru dogodka Webcamp Real-time, ki se je odvijal 20.2. v Hekovniku (Črna soba + Čajnica). V ta namen se je posodobilo interno mrežno infrastrukturo Hekovnika (v tej prvi fazi brezžične točke, ter linux usmerjevalnik za IPv4 ter IPv6), vendar nam ni uspelo izpeljati brezžične pokritosti, kot same povezljivosti tako dobro kot na prejšnjem Webcamp eventu, ki je potekal nekaj mesecev prej na lokaciji Tehnološki Park, Brdo.
kletni prostori TPL Teslova 30 zahtevajo dostopovno brezžično točko v vsaki sobi :(
in naleteli smo na zanimiv IPv6 problem, ki ga do sedaj ni nismo imeli prilike srečat, kot tudi debuggirat z Googlom in vsemi nam poznanimi IPv6 experti. :)
Očitno neka čudna kombinacija Cisco opreme z IOS 12.2(17r)S4 ter Linux usmerjevalnikom in 802.1q/vlani na uplinku do Cisco opreme, ki povzroči, da IPv6 povezljivost deluje le omejen čas, potem se pa zgubi kakršna koli vednost o teh IPv6 napravah znotraj “ipv6 neighbor discovery” tabel. Edini najden opis problema, ki temu ustreza je naslednji (ipv6 stops working after a while). Pa v našem primeru niti nimamo linux usmerjevalnika z Ubuntu distribucijo :) Je pa dejansko hitri “work-around” spust in dvig vmesnika (ifdown uplink && ifup uplink).
Bolj verjetno gre v primeru za Cisco problem, ker Cisco usmerjevalnik dejansko zgubi vednost o “IPv6 sosedu”.
Feb 20 12:58:40.272: ICMPv6-ND: Sending NA for 2001:1470:XXXX:114::1 on Vlan114
Feb 20 12:58:40.272: ICMPv6-ND: STALE -> DELAY: FE80::20C:76FF:FE60:59FD
Feb 20 12:58:40.272: ICMPv6-ND: DELETE -> INCMP: 2001:1470:XXXX:114::10
Feb 20 12:58:40.272: ICMPv6-ND: Sending NS for 2001:1470:XXXX:114::10 on Vlan114
Feb 20 12:58:41.272: ICMPv6-ND: Sending NS for 2001:1470:XXXX:114::10 on Vlan114
Feb 20 12:58:42.272: ICMPv6-ND: Sending NS for 2001:1470:XXXX:114::10 on Vlan114
Feb 20 12:58:43.272: ICMPv6-ND: INCMP deleted: 2001:1470:XXXX:114::10
Feb 20 12:58:43.272: ICMPv6-ND: INCMP -> DELETE: 2001:1470:XXXX:114::10
IPv6 Address Age Link-layer Addr State Interface
2001:1470:XXXX:114::10 0 - INCMP Vl114
FE80::20C:76FF:FE60:59FD 0 000c.7660.59fd REACH Vl114
In trenutni najboljši “work-around” – sodeda ročno vpisati/fiksirati IPv6 naslov na njegov ethernet naslov.
Kljub specifičnemu problemu, ki je v dopoldnevu Webcampa omejeval uporabnike, da niso imeli dostopa do Google-ovih storitev, se je odvil čisto zanimiv družaben dogodek v “realnem času” :) Več o vsebini Webcampa si lahko preberete v naslednjih prispevkih:
V pričakovanju sobotnega Real-Time WebCampa je včeraj in danes ekipa kiberpipa.net začela s priključevanjem Hekovnika v globalno omrežje hacklabov. Hekovnik je najnovejši tak prostor v Ljubljani, s poudarkom na startupih ter družnem delovnem okolju. Od obstoječih prostorov se razlikuje po tem, da nudi podporo posameznikom na poti do njihovih startupov skozi deljenje znanja in medsebojno pomoč.
Prevedeno v buzzworde hekerjev: brainstormings, hack-days, barcamps, workshops. Trenutno se v hekovniku razvijajo hi-tech rešitve z web in mobile področja, v kratkem bodo pa začeli tudi z razvojem strojne opreme.
Sobotni RealTime WebCamp je tako zastavljen kot dogodek namenjen predvsem razvijalcem, ki se želijo pogovarjati o novih Real-Time API-jih ter spletnih protokolih in tehnologijah. Tu nedvomno igra pomembno vlogo tudi IPv6 saj predstavlja pohitritve, večjo večjo kontrolo nad kvaliteto povezave ter odstranjuje NAT elementa.
Kiberpipa je eden od mnogih _hacker space-ov_, tako v Ljubljani kot v širši okolici sosednjih držav. Že od samega začetka se pojavljajo težnje po sodelovanju z njimi, tako na tehnološkem kot tudi na vsebinskem področju. Praktične izkušnje preteklih sodelovanj so pokazale, da sama povezljivost v internet pogosto ni dovolj, da bi se lahko razne omrežne naprave, strežniki in drugi interaktivni kosi programske opreme dobro pogovarjali med seboj. Problem se pojavi predvsem zaradi varnostnih omejitev, ki jih diktirajo tako požarni zidovi kot tudi kabli v vsaki posamezni organizaciji.
Kiberpipa.net si je za cilj postavila tudi povezovanje sorodnih organizacij. To na eni strani poteka s pomočjo brezžičnih mesh točk, na drugi strani pa na čisto omrežnem nivoju kjer se trudi postaviti omrežje nad trenutnim internetom. Kaj to v praksi pomeni?
Recimo, da želimo prenašati video iz ene lokacije na drugo. V primeru, da sta obe organizaciji povezavi v skupno omrežje lahko administrator omrežja na preprost način omogoči, da se oba potrebna dela omrežja vidita in prenašata video preko varne povezave. Hkrati pa lahko npr. gostujoči umetnik dostopa do svojih računalnikov v domači mreži brez nepotrebnega odpiranja lokalne mreže na internet.
Drugi, bolj aktivistični pogled, na trenutne plane pa je lahko viden kot odziv strokovnjakov na napovedane cenzure interneta (cf. http://gorazd.bozic.org/2010/01/05/cenzura-prometa-na-stranska-vrata/ ), ki bodo sčasoma vedno bolj omejili naše zmožnosti za delovanje in povezovanje z drugimi, ki morda ne bodo vedno najbolj naklonjeni vladajočim silam.
.. oz. drugi del poročila kongresa 26C3 (Here Be Dragons) iz Berlina. Mogoče v malo krajši obliki.
Predavanja
Letos je bil nabor predavanj še kar pester, ampak v primerjavi skozi zadnjih 5 let je večina predavanj bila na slabšem nivoju, kakor smo do sedaj bili navajeni za CCC. Pa ni bil problem toliko o temah, kot mogoče bolj o predstavitvi in pa novih ljudeh, ki še niso najbolj vešči javnega nastopanja :)
Če bi moral na hitro izpostavit par zanimivih predavanj vredno poslušanja:
Mirror vseh video predavanj je tudi že v Sloveniji (bomo objavili URL naknadno).
Infrastruktura
Letos prvič poleg lastnega DECT/ telefonskega omrežja tudi GSM omrežje za namen kongresa. Kako zelo “varna” uporaba le tega, je moč slišati v predavanjih. Določeni GSM aparati res niso preživeli. Prav tako, kot zanimivost letos, je bilo demonstriramo razbitje GSM A5/1 Stream Cipher projekta A5/1 Security Project.
Mrežni ethernet (802.11) in IP del je bil letos tudi sila zanimiv. V začetku je bilo nekaj problemov z polomljenimi optičnimi povezovalnimi vrvicami in pa brezžično povezljivostjo, ki je prvi dan praktično ni bilo oz. wireless bolj kot ne ni deloval. IP del celotnega omrežja je bil dual stack (IPv6 + IPv4) z vsemi native IPv6 tranziti v svet, tako kot se zagre.
Za razliko od dosedanjih let, je letos bila pokritost po celem kongresnem centru tudi z 802.11n in zabeleženih je bilo cca 4242 brezžičnih uporabnikov/naprav – cca. 1451 hkrati na omrežju. V celotnem omrežje se je tekom štirih dni kongresa povezalo 7581 različnih naprav(merjeno glede na unikatne mac naslove).
Spodnji graf je pa tudi dokaj zgovoren okoli povprečnega prometa iz/v omrežje kongresnega centra, ki je letos imel 2x 10Gbps uplink v svet in v času kongresa se je iz interneta preneslo 24TB podatkov v smeri iz kongresnega omrežja v internet pa kar 123TB podatkov.
#Wireless
Uradno je bilo postavljeno tudi dodatno ad-hoc mesh omrežje ‘26c3.freifunk.net‘, v katerem se letos igralo z AHCP, Wprobe, Babel usmerjevalnim mesh protokolom. Slednji (babel) se je izkazal za naj manj stabilnega na embedded napravah, ker je zaradi preobremenitve procesorja in pretirane nekontrolirane porabe pomnilnika na napravah povzročal, da so te delovale nestabilno oz. z rebooti na vsake toliko časa.
Prav tako smo se ponovno igrali tudi z IPv6 only mesh omrežje, ki je povezovalo IPv4 omrežja v IPv6 mesh preko niit – ‘dinamičnega “stateless” inkapsulacijskega protokola za IPv4 v IPv6. Nekaj kar smo že testirali lani v našem omrežju z predhodnikom siit. Več na to temo tudi enkrat v nadaljevanju .. najverjetneje na wiki straneh.
.. in celotno dogajanje v krajšem video prispevku.
Žiga Mahkovec je eden od peščice slovencev zaposlenih na Googlu (in edini na Googlovi centrali v Kaliforniji). Povedal bo zgodbo o tem, kako je pred dvema letoma pristal v Googleplexu in zakaj je še vedno tam; kako je poskrbljeno za zaposlene in kakšna je Googlova kultura. Predstavil bo prednosti in slabosti življenja v Silicijevi dolini.
Žiga se bo dotaknil tudi tehničnih tem. Ali je razoj programske opreme v Googlu bistveno drugačen kot drugod? Predstavil bo nekaj zanimivih razvojnih projektov in kako Google vzpodbuja inovacije. In nenazadnje, kako se pridružiti podjetju in okrepiti slovenski tim.
Okrnjena ekipa Kiberpipe, se je letos (ponovno) odpravila v Berlin na Chaos Communication Congress (26C3). O najbolj zanimivem in relevantnem dogajanju tukaj bomo sproti še pisali, verjetno pa kaj več povedali morda v obliki kakšnega predavanja v Kiberpipi. Do takrat si pa kaj več o programu lahko preberete na naslednjem linku.
Za enkrat lahko samo povemo, da je 26C3 že razprodan oz. 4 dnevne karte ni več moč kupiti; za razliko od dosedanjih CCC so karte posle že pred samo uradno odtvoritvijo 27.12. in je bilo večino kart prodanih že v predprodaji v noči iz 26.12. in 27.12. Takega navala še ne pomnijo.
.. toliko za enkrat, ker Internet še ni samoumevna dobrina v tem momentu :) Se pa fantje z NOC centra trudijo.
P.S. Android telefoni so v teh ekstremnih pogojih cisto neuporabni :(
