Kiberpipa je na svoji spletni strani objavila mnenje o razpisu za izgradnjo brezžičnega omrežja v Ljubljani:

Dne 22. 7. 2010 je Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) objavila razpis za javno-zasebno partnerstvo z naslovom »Uvedba brezžičnega omrežja na območju Mestne občine Ljubljana«.

Mnenje Kiberpipe je, da je razpis pomanjkljiv.

Utemeljitev

1. Nejasnost razpisa

Razpis je dvoumen. Kot cilje navaja izgradnjo širokopasovnega brezžičnega omrežja in hkrati priključitev pravnih oseb javnega prava v optično omrežje. Predvsem je izrazito nejasno uporablja termin “brezžično omrežje”, ki se uporablja tako za fizično realizacijo prenosa podatkov (prenos signalov po radijskih valovih) kot tudi nudenje storitev dostopa do različnih med sabo ločenih omrežij – omrežje Eduroam, varno omrežje za pravne osebe javnega prava v okviru MOL in omrežje z omejenim brezplačnim dostopom za občane in turiste. V razpisni dokumentaciji sicer nikjer ni izrecno napisano, da gre za ločena omrežja, vendar ima edina razumna tehnična izvedba zagotovo tako obliko.

Med cilji je naveden še skupni portal MOL, ta pa pravzaprav sploh ni nadaljni predmet obravnave razpisa. MOL tak portal že ima (na spletnem naslovu http://www.ljubljana.si), ta portal pa je bil tudi pred kratkim posodobljen.

2. Nerazumevanje in nepoznavanje tehničnih omejitev

Poleg že zgoraj omenjenega nejasnega ločevanja med posameznimi omrežji je problematično tudi nepoznavanje tehničnih omejitev oz. pomanjkljivosti standardov, o katerih je govora. Omrežja tipa “mesh” po standardu 802.11s (še) niso pogosta in so zato tudi zelo slabo podprta s strani proizvajalcev programske opreme, to pa tudi pomeni, da bi bila izvedba “mesh” omrežja v nasprotju z zahtevo po združljivost z že obstoječo terminalsko opremo. Poleg tega standard 802.11s definira šifriranje podatkov zgolj z uporabo skupnega gesla, to načeloma pa izniči varnost pretoka podatkov.

Nekatere aplikacije, za katere je v razpisu navedeno, da se bodo nudile preko omrežja, so neskladne z nepredvidljivo naravo brezžičnega omrežja. Še posebej to velja za storitev internetne televizije, ki za delovanje zahteva zagotovljeno in dovolj zmogljivo povezavo. Prav zaradi zahteve po dovolj zmogljivi povezavi priključka internetne televizije komercialni ponudniki nikoli ne izvajajo preko brezžične povezave.

3. Nedefinirano ocenjevanje uspešnosti izvedbe projekta

Razpis nikjer ne navaja kriterijev, po katerih bo MOL po izvedbi vrednotila uspešnost javno-zasebnega partnerstva. Izrazito informacijska narava tega projekta omogoča izredno enostavno in natančno merjenje parametrov, po katerih je možno vrednotiti smotrnost projekta. Če se npr. pokaže, da prva faza zaradi premalo uporabnikov komaj še upraviči izvedbo, potem je pričakovati, da nadaljne faze postavitve brezžičnega omrežja niso upravičene oz. vsaj niso upravičene v polni izvedbi.

Zaradi nedorečenih kriterijev je tako celotna izvedba razpisa toliko bolj prepuščena subjektivni presoji, kar pa pri porabi proračunskega denarja ni zaželjeno.

Lokalna kopija razpisne dokumentacije je dosegljiva tudi na http://www.kiberpipa.org/smedia/events/2010/08/rd-wifi.pdf

Kiberpipa je eden od mnogih _hacker space-ov_, tako v Ljubljani kot v širši okolici sosednjih držav. Že od samega začetka se pojavljajo težnje po sodelovanju z njimi, tako na tehnološkem kot tudi na vsebinskem področju. Praktične izkušnje preteklih sodelovanj so pokazale, da sama povezljivost v internet pogosto ni dovolj, da bi se lahko razne omrežne naprave, strežniki in drugi interaktivni kosi programske opreme dobro pogovarjali med seboj. Problem se pojavi predvsem zaradi varnostnih omejitev, ki jih diktirajo tako požarni zidovi kot tudi kabli v vsaki posamezni organizaciji.

Kiberpipa.net si je za cilj postavila tudi povezovanje sorodnih organizacij. To na eni strani poteka s pomočjo brezžičnih mesh točk, na drugi strani pa na čisto omrežnem nivoju kjer se trudi postaviti omrežje nad trenutnim internetom. Kaj to v praksi pomeni?

Recimo, da želimo prenašati video iz ene lokacije na drugo. V primeru, da sta obe organizaciji povezavi v skupno omrežje lahko administrator omrežja na preprost način omogoči, da se oba potrebna dela omrežja vidita in prenašata video preko varne povezave. Hkrati pa lahko npr. gostujoči umetnik dostopa do svojih računalnikov v domači mreži brez nepotrebnega odpiranja lokalne mreže na internet.

Drugi, bolj aktivistični pogled, na trenutne plane pa je lahko viden kot odziv strokovnjakov na napovedane cenzure interneta (cf. http://gorazd.bozic.org/2010/01/05/cenzura-prometa-na-stranska-vrata/ ), ki bodo sčasoma vedno bolj omejili naše zmožnosti za delovanje in povezovanje z drugimi, ki morda ne bodo vedno najbolj naklonjeni vladajočim silam.

Spremembe na omrežni infrastrukturi, ki so se zgodile ta teden v Kiberpipi so prvi korak v novo ureditev: popis omreženih računalnikov in mrežne opreme,  strukturirano dodeljevanje IP naslovnega prostora in plan potrebne rekonfiguracije. Kot zanimivost, še seznam Kiberpipa subnetov na wikiju.